Ko je bil čas, da sem se vpisal v srednjo šolo, sem bil precej zmeden. Takrat sem bil namreč star le 14 let, tako da sploh nisem imel pojma, kaj si želim delati v življenju, zaradi česar tudi nisem vedel, na katero smer bi se vpisal na srednjo šolo. Ravno zaradi tega pa je bila moja izbira gimnazija, kar je tudi pomenilo, da me je kasneje čakala splošna matura. S to izbiro sem si nekako tudi “zapečatil” da bom moral iti na kakšen nadaljnji študij, oziroma faks, vendar mi je bilo to v redu, saj kot sem rekel, niti približno nisem vedel, kam bi se odpravil, oziroma kako bi se zaposlil.
Proti koncu gimnazije, ki sem jo opravil relativno dobro, pa me je torej čakala še tista zaključna splošna matura. To sploh ne moram povedati, kako stresno obdobje je bilo zame. Od prejšnjih generacij in prijateljev, ki so jo tudi opravljali, sem namreč slišal, da so ti “testi” res zelo zahtevni, ter se je potrebno zato precej učiti. To me je precej prestrašilo in sem se zaradi tega res nenormalno učil tistih nekaj mesecev. Na koncu pa sem bil prepričan, da je moje znanje dovolj dobro, da bom lahko opravil splošno maturo. Tudi ko sem jo odpisal, se mi je zdelo, da sem kar dobro pisal, vendar pa sem seveda še vedno imel nekaj tistih dvomov nekje v ozadju mojih misli. Tako sem bil neizmerno živčen do dneva, ko so prišli rezultati mature. Takrat sem končno videl, da sem jo opravil. Ampak to še ni bilo vse, kajti splošna matura je zahtevala tudi ustne izpite, za katere sem se moral ponovno precej pripravlajti.
Na koncu pa sem maturo na srečo opravil, kar pa mi je dalo ogromno različnih opcij za nadaljnji študij, tako da sem se lahko res usmeril v neko smer, ki me je zanimala.