Prijatelj je pri svoji prvi zaposlitvi gledal predvsem na plačo, ker mu je bila njena višina najpomembnejša. Zanimivo delo mu je bilo sicer pomembno, o sami pokojnini pa ni veliko razmišljal, saj se mu je zdelo, da je upokojitev še daleč. Tudi kasneje, ko je menjal službo, je primerjal plačo, delovni čas, lokacijo in ostale ugodnosti; redko pa je pomislil, kako lahko odločitev vpliva na njegovo prihodnjo pokojnino.
Navsezadnje pokojnina ni nekaj, kar se začne graditi pri 60 letih, temveč nastaja skozi celotno delovno dobo. Pomembni so tudi način prekinitve zaposlitve, delo na različnih podlagah in višina prispevkov, saj vse to odločilno vpliva na pokojninske pravice. Najpomembnejše odločitve za pokojnino pogosto sprejmemo desetletja pred upokojitvijo, ne tik pred njo. Seveda so ključni prijava v obvezna socialna zavarovanja, pridobivanje delovne dobe ter razumevanje razlik med zaposlitvijo, študentskim delom in drugimi oblikami dela, saj je razvoj kariere pogosto pomembnejši od kratkoročnih razlik v plači. Tako je običajno v 20. letih, ko se gradijo temelji.
Pri 30. letih postanejo menjave službe bolj premišljene, saj je pomembno preverjati redno plačevanje prispevkov ter urejenost delovnega razmerja in možnosti napredovanja. Višji in stabilni prihodki dolgoročno vplivajo na višino pokojninske osnove.
Hkrati je pri 40. letih smiseln tudi resen pregled: preveriti evidenco pokojninske dobe, odkriti morebitne manjkajoče podatke ter oceniti, ali trenutna karierna pot podpira dolgoročne cilje. Dobro je razmisliti tudi o dodatnem varčevanju za starost.
Pri 50. letih pa je redno preverjanje pokojnine, prav tako pa tudi uporaba storitev, ki jih nudi zpiz, saj ta omogoča pregled pokojninske dobe.
Zpiz lahko oceni pričakovano pokojnino, kar lahko vodi v razmislek o nadaljnji zaposlitvi in prehodih v upokojitev. Zato ni za spregledati, da zpiz ni pomemben samo za ljudi pred upokojitvijo, ampak za vsakogar, ki želi razumeti svojo pokojninsko pot.