Nekaj časa nazaj sploh nisem razmišljal o tem, kako zelo ti lahko otrok spremeni življenje. Meni se je namreč zdelo, da je to nekaj samoumevnega oziroma da skrb za otroka ni tako težka. Pač poskrbiš za to, da dobi nekaj za jesti, da mu ni dolgčas in da mu daš dovolj pozornosti ter ga vzgojiš tako, kot se spodobi. Iskreno pa nisem imel z otroki niti malo izkušenj, saj ga nihče v moji družbi ni imel. Zaradi tega nisem niti slišal kaj dosti zgodb o tem, kako je, ko imaš enkrat otroka. Vse pa se je spremenilo, ko sem sam postal prvič oče. Takrat sem lahko na lastni koži videl, da to ni nekaj tako enostavnega oziroma samoumevnega, temveč moraš temu posvetiti kar nekaj pozornosti ter vložiti res veliko truda.

Tisti prvi dan, ko se je rodil najin malček, je bil res nekaj neverjetnega. Takrat se je pri meni vse spremenilo. Kar naenkrat sem čutil tisto ogromno odgovornost, ki jo imam, kajti želel sem si, da bi bil moj otrok čim bolj zdrav ter bi imel vse, kar bi lahko potreboval. Poleg te odgovornosti pa sem čutil tudi veliko veselje, saj sem prav vsak dan, ko sem ga gledal, občutil ponos na njegov napredek. Seveda pa vse tudi ni bilo tako lepo, kot se sliši. Otrok je lahko namreč velikokrat naporen. Veliko dni kar joka in joka in sploh ne veš, kaj je narobe. Druge dneve pa se ti prav zdi, da ti para živce brez kakršnega koli razloga. Ampak to so reči, na katere se pač privadiš.
Ko danes malo pogledam nazaj, lahko brez kakršnega koli pomisleka rečem, da je bil otrok ena najlepših reči, kar se mi je zgodilo v življenju. To starševsko obdobje je bilo zelo lepo poglavje mojega življenja.