Sama priznam, da sem bila presenečena, ko sem dobila počitniško delo v trgovini z blagom in so mi v skladišču ponudili delovne rokavice, tako sem se čudila, kam smo prišli. Ker mi ni nihče povedal, zakaj moram pri zlaganju oblačil uporabljati delovne rokavice, sem si sama mislila svoje, nisem pa imela prav nič dobrih mislih. Mislila sem si predvsem to, kakšno je to blago, da so meni ponudili delovne rokavice, ker sama res ne bi pomislila na to.
Potem pa sem en dan delala z drugo delavko, ki pa je bila malo bolj zgovorna. Povedala mi je, da so delovne rokavice predvsem zaradi občutljivosti kože in včasih lahko kdo odreagira tudi alergijsko. Tako sem malo bolj razumela vse skupaj, kar nekaj časa pa sem imela težave s tem, da si privoščim nova oblačila, ker sem non stop videla moje delovne rokavice in potem nisem imela nobene želje, da si privoščim, kakšno novo oblačilo. Prav spominjam se, da so se takrat pri meni stvari dosti spremenile, tudi razmišljati sem začela drugače in drugače gledati na stvari.
Večkrat pa, če tudi ne delam več tam, se spomnim na delovne rokavice, ko me zajame panika, da bi si kupila kaj novega, zato potem raje ostanem doma in nosim stara preprana oblačila.
Danes razumem ljudi, ki ne nosijo mode, ko imajo enostavno svoj stil in jih kosi oblačil, ki prihajajo v trgovine ne zanimajo. Ker ne zanimajo tudi mene ne. Sama sem ponosna nase, da so mi delovne rokavice odprle oči in da danes dam več na samo zdravje kot pa na obleke in obutev. Ja si privoščim tudi jaz, vendar prav nikoli ne pozabim na delovne rokavice, ki sem jih imela pri oblačilih v skladišču in kakšne in kakšen vonj je bil v skladišču, kljub temu da smo prostore zračili.
Včasih je pri človeku potrebna ena stvar in pri meni so to bile delovne rokavice, da sem spremenila svoje razmišljanje, včasih pa je potreben samo en stavek, pa se tudi človek vpraša, kaj za vraga počne, da tega ne vidi.