Šola je končana in uspešno zaključena. Kot šolar sem nestrpno čakal ta dan, ko bom v roki papir z velikim napisom matura uspešno opravljena. S prvo zaposlitvijo ni bilo težav, štipendija lokalnega velika prehrambnega podjetja, mi je zagotavljala delovno mesto v eni izmed njihovih prehrambnih trgovin. Dnevi so minevali kot za šalo in z njimi tudi meseci in leta. Pridno sem se vzpenjal po zaposlitveni lestvici, vmes opravil še večerni študij in potrebne izpite za to plezanje. Od navadnega prodajalca v prehrambni trgovini, kjer sem začel s polnjenjem prodajnih polic, sem prikorakal do namestnika poslovodje.
Naslednji korak je pričakovan, samo sprostiti sem mora kakšno delovno mesto. Znanja imam več kot dovolj, tako teoretičnega kot tudi praktičnega. Samo počakati je potrebno. Nekega dne pa sestanek na podjetju, vsi poslovodje in vsi njihovi namestniki. Zadnje čase je bilo kar nekaj pritožb na račun kvalitete prodaje in prijaznosti zaposlenih do naših strank. Zato se je vodstvo odločilo sklicati ta sestanek in nam povedati, da je najelo neko agencijo, ki bo izvajala določene aktivnosti po naših trgovinah.
Na kratko, med našimi policami se bo sprehajal skriti kupec. Pričakovana poteza, tudi v napi trgovini sem opažal, da kvaliteta prodaje pada. Zabičali so nam, da mora biti akcija skriti kupec povsem tajna, zaposlenim v trgovinah nobene besedice o tem, da prihaja skriti kupec. To verjetno se ne bo moglo zagotoviti popolnoma, vsak ima nekje nekoga v trgovini, ki mu je pri srcu. Tako bo informacija o akciji skriti kupec počasi pricurljala tudi med zaposlene. Kakšen psihološki učinek so dosegli. Tudi, če bo, oziroma, ko bo ta informacija zakrožila med zaposlenimi, se bo kvaliteta prodaje dvignila sama po sebi, ali bo skriti kupec v trgovini ali ne, nikogar več ne zanima.
Vsak zaposleni se bo iz strahu pred njim vedno potrudil zadovoljiti stranko, saj ne bo vedel ali to je skriti nakupovalec ali ne.…
