Ko smo prenavljali staro hišo, mi je naš žleb deloval še kar v redu. Barva je bila malo obrabljena, a voda je odtekala, zato se z njim nisem preveč ukvarjal. Potem pa je prišla prva večja nevihta po prenovi in kmalu sem ugotovil, da sem ga podcenil. Na enem delu je voda curljala čez rob, na drugem pa se je celo nabirala na strehi.
Ko sem šel pogledat, sem videl, da so žleb zapolnjevali mah, listje in celo nekaj majhnih vejic. Očitno ga nihče ni čistil že več let. Vzel sem lestev, rokavice in vedro ter se lotil dela. Ko sem odstranil vso umazanijo, je voda spet lepo tekla po ceveh, brez prelivanja.
Ker sem želel preprečiti ponovne zamašitve, sem po nasvetu prijatelja v Bucar sistemi za odvodnjavanje, da bo odtok še zanesljivejši. Od takrat je čiščenja manj, a vseeno vsaj dvakrat na leto splezam gor in preverim žleb, če je vse v redu.
Najbolj zanimivo je, da sem med popravilom našel celo eno staro zarjavelo konzervo, ki je očitno tja zašla že pred leti. Takšne malenkosti ti dajo vedeti, kako hitro se v žlebu nabere marsikaj, kar tja sploh ne spada.
Enkrat sem moral menjati tudi en kratek odsek, ker je bil spoj poškodovan in je voda tekla po fasadi. Čeprav je bil to manjši poseg, sem ugotovil, kako pomembno je, da so žlebovi v brezhibnem stanju. Poškodbe lahko hitro povzročijo večjo škodo.
Zdaj, ko pride večji naliv, vedno pogledam, kako voda odteka. In priznam, občutek zadovoljstva, ko vidim, da vse deluje tako, kot mora, je presenetljivo dober. Ni glamurozno delo, a ko veš, da si s tem zaščitil hišo pred vlago, postane kar pomemben del rednega vzdrževanja doma.
Odkar sem začel bolj skrbeti za žlebove, sem mirnejši tudi ob močnem dežju. Vem, da voda ne bo iskala poti po stenah ali v temelje. Majhna skrb danes lahko prepreči velike in drage popravke v prihodnosti.